Bila je čudovita
sobota, 26. 10. 2013. Ta datum je bil poseben z dveh plati…pričele so se
jesenske počitnice in najboljše..družili smo se z učenci drugih šol. Vabljeni
smo bili tudi učencu OŠ Poljane, vendar se žal dogodka ni nihče udeležil.
Učenci (OŠ Ivana
Groharja, OŠ Mesto) in koordinatorji treh šol (Metka Trobec, Tomaž Urh in Katja
Zorko), smo za zbirno mesto izbrali OŠ Mesto. Od tam smo se podali na pohod
proti Crngrobu. Pot nas je vodila mimo stare vojašnice, za Kamnitnik čez
čudovit travnik, od kjer smo lahko opazovali industrijsko cono Škofje Loke. V
daljavi smo zagledali pohodnike, ki so prihajali s četrte šole (OŠ Cvetka
Golarja) v spremstvu koordinatorke Kristine Šter. Skupaj smo se podali po
čudoviti gozdni poti mimo pravljične dežele, ki pa ne izgleda še nič kaj pravljično. Prispeli smo do nogometnega igrišča,
kjer pa smo prečkali cesto in nadaljevali pot v čudovit gozd. Sončni žarki so v jutranji meglici, skozi
drevesne veje pričarali čudovito barvitost
jeseni. Tudi učenci niso skrivali svojega navdušenja. Kot bi mignil smo se »znašli«
pred kapelico, od tam pa je bilo le še nekaj minut hoda in prispeli smo v vas Crngrob,
od kjer se je že odprl pogled na cerkev
Marijinega oznanenja.
Učenci so poiskali
kotiček, kjer so se predali skoraj poletnim temperatura in se okrepčali z
malico. Ta trenutek so izrabili tudi za medsebojno spoznavanje, saj se med
seboj niso vsi poznali.
Prispel je vodič, dr.
Luka
Vidmar s svojo ženo, ki nam je
povedal veliko novega in zanimivega o cerkvi, kot kulturno-zgodovinski
znamenitosti. Vstopili smo tudi v notranjost cerkve, kjer se nismo mogli načuditi
tej pestrosti in bogatosti. Lahko smo si ogledali prav vse kotičke, povzpeli
smo se tudi na »kor« in kdor je želel, je lahko v spremstvu učiteljic in vodiča
odšel tudi v zvonik cerkve, od koder se je odprl čudovit razgled.
Za konec smo se
igrali še prikupno igrico z imeni, ob kateri smo se pošteno nasmejali.
Nazaj smo se
odpravili po krajši poti mimo vasi Pevno in med potjo smo počasi »izgubljali«
naše pohodnike, kajti nekateri so lahko domov zavili med potjo.
Imeli smo se zares
lepo, spoznali smo nove učence, se naučili marsikaj novega in se ob tem tudi
zabavali.
