torek, 15. april 2014

MEDGENERACIJSKO POVEZOVANJE


Učenci 1. triletja obiskali starejše krajane

Brž po prihodu pomladi so učenci 1. triletja OŠ Poljane že peto leto zapored izvedli tehniški dan, ki je bil prežet z mislijo na starejše. Učenci so iz papirja izrezali priljubljene pomladne motive – prvošolci  tulipane, drugošolci metulje, tretješolci ptičke. Skupaj s kratko lepo mislijo so svoje izdelke pritrdili na svinčnike. Tako so nastala darilca za krajane KS Poljane, stare nad 75 let. Darila je izdelalo preko 90 naših najmlajših.

V teh dneh je okrog osemdeset učencev raznašalcev obiskalo preko sto šestdeset starejših krajanov na domu. Najmlajšim so pri tem pomagali tudi starejši učenci iz 2. in 3. triletja. Potrudili so se in premagali krajše in daljše razdalje do sosedov, sorodnikov in znancev. Pri obisku najbolj oddaljenih so za prevoz ali spremstvo potrebovali tudi pomoč staršev. Učenci so darilca izročili osebno, ob tem pa starejšim namenili nekaj spodbudnih besed z namenom, da jim tudi na tak način v njihove domove prinesejo toplo pomladno sonce. Ta dejavnost je zagotovo znova prepletla in povezala  niti mlajše in starejše generacije.

Učenci in delavci šole smo veseli, da se nam je ponovno tudi tako uspelo povezati  s krajem. Vsekakor smo želeli vsakega posameznika razveseliti in upamo, da je bil tako naš namen dosežen.

Irma Čadež, vodja TD


                      

 

Učenci in učiteljice so pred kratkim dobile tudi pismo, ki jih je zelo razveselilo.

Pismo sta poslala zakonca Andrej in Poldka Bolčina:

» Zahvaljujeva se za prisrčen pomladni pozdrav, ki so nama ga prinesli vaši učenci. Ampak to vaše plemenito delo zasluži kakšno besedo več, kakor suhoparno zahvalo.

Na vrtu sem »štihal« rodovitno zemljico, ženka Poldka pa je presajala rožice, ko je prišel sosedov »fantinovc« Marcel Šubic in nama izročil pomladni voščili. Tako sva bila prijetno presenečena in vesela, da je moja Poldka potočila solzo radosti, moja »štiharica« pa je potem kar »sama« obračala grudo.

Pa, da ne pozabim. Na vrtu sem delal že dopoldan in kukavička me je prvič letos okukala čisto brez vsakega »božjaka« ali centa v žepu. Zamislite si mojo nesrečo in skrbi, ki so me preganjale tistega dne zaradi kukavice. Potem pa pride vaše prisrčno pomladno voščilo in vse skrbi sem »zasul« pod zemljo.

Hvala vam in zdravi ostanite.«